PRIMER DOBRE PRAKSE: PROJEKT MOJA SLOVENIJA, OŠ BOŠTANJ

Osnovna šola Boštanj iz občine Sevnica je letošnja ponosna dobitnica priznanja za najbolj kulturno šolo 2019. Laskavi naziv si je šola prislužila, ker, kot piše v utemeljitvi ob prejetem priznanju, v sklopu svojega delovanja velik poudarek namenja kulturi in kljub majhnosti svojim učencem ponuja cel spekter raznolikih kulturnih dejavnosti – od lutkarske, gledališke in filmske do glasbenega, plesnega, likovnega in literarnega ustvarjanja ter spoznavanja in ohranjanja kulturne dediščine.

Njihov šolski prostor je tako poln različnih aktivnosti, ki otroke vsakodnevno spodbujajo in širijo njihova kulturna obzorja. Učenci so vključeni v različne državne in mednarodne projekte ter se redno udeležujejo območnih, regijskih, državnih in mednarodnih srečanj in tekmovanj. Ob podpori vodstva šole se tudi mentorji udeležujejo različnih usposabljanj ter s tem širijo in bogatijo svoje znanje, kar jim omogoča uspešno ustvarjalno delovanje.

Učiteljici Mateja Jazbec in Tadeja Udovč sta zasnovali in že četrto leto izvajata projekt Moja Slovenija, ki ga predstavljamo tudi v Modrih vsebinah.

PROJEKT MOJA SLOVENIJA

Vir: osebni arhiv

Projekt Moja Slovenija na Osnovni šoli Boštanj izvajamo že četrto šolsko leto in se je izkazal kot primer dobre prakse.

Ciljna skupina projekta so učenci 5. in 9. razreda. Glede na dejstvo, da se učni cilji in vsebine pri pouku družbe v 5. razredu in geografije v 9. razredu prepletajo, smo se odločili, da se medpredmetno povežemo. Preden je projekt zaživel, sva učiteljici geografije in 5. razreda temeljito pregledali učna načrta družbe za 5. in geografije za 9. razred ter izločili tiste cilje, ki se vsebinsko ujemajo. Medpredmetno sodelovanje je usmerjeno predvsem na tiste učne cilje, ki opredeljujejo naravnogeografske pokrajine Slovenije. Ugotovili sva, da je vsebina zelo aktualna, saj otroke vzgajamo v duhu vrednot v zvezi z domovino ter v duhu medvrstniškega povezovanja in pomoči.

Vir: osebni arhiv

Projektno delo se začne tako, da se na začetku šolskega leta z učenci pogovorimo o temi, ki jo bomo med letom raziskovali. Vsako leto namenimo poudarek določenemu segmentu naše države; v prvem letu smo raziskovali naravne lepote Slovenije, drugo leto kulturno dediščino, tretje leto kulinariko, letos pa bomo spoznavali turistične destinacije, še posebej tiste skrite kotičke naše države, ki še niso tako znani in promovirani.

Ker uspešno opravljeno delo zahteva še boljšo organizacijo in načrtovanje, se učenci 5. in 9. razreda znotraj razreda razdelijo v pet skupin. Glede na želje in interese vsaka skupina izbere eno izmed petih slovenskih pokrajin. Glavno vodilo načrta raziskovanja je enakomerna porazdelitev nalog in dela. Takšen učni proces zahteva veliko mero previdnosti, zato učence vodiva in usmerjava ter jim svetujeva. Naloge so zasnovane tako, da zagotovijo realizacijo učnih vsebin, ki jih določa učni načrt. Učenci se najprej lotijo teoretičnega raziskovanja, ki zahteva uporabo različnih virov oz. literature. Rezultat teoretičnega dela, ki ga učenci pokažejo pri predstavitvah, je široko znanje, ki velikokrat seže prek okvira osnovnošolskega učnega načrta. Teoretični del raziskovanja je povezan tudi z ustvarjanjem didaktičnih praktičnih izdelkov, ki jih uporabimo tako pri zaključni razstavi ob koncu projekta kot tudi pri pouku. Ključna orožja učencev, ki jim omogočajo uspešno izvedbo načrtovanega dela, so sodelovalno delo, potrpežljivost, solidarnost, vztrajnost in doslednost. Največji izziv, s katerim se srečamo, je zagotovo to, kako doseči aktivno sodelovanje vseh učencev znotraj skupin. Pri projektu ni nič manj pomembno tudi sodelovanje med učiteljico razredne stopnje in učiteljico geografije, ki učence pripravljava na predstavitve in vodiva izobraževalni proces ter ga časovno usklajujeva.

Vir: osebni arhiv

Teoretični del raziskovanja poteka ločeno, v vsakem razredu posebej. Po opravljenem raziskovalnem delu se izobraževalni proces nadaljuje z medvrstniškim sodelovanjem, ki poteka tako, da učenci 5. razreda predstavijo svoj referat najprej v svojem razredu, nato pa učencem 9. razreda; osnovne informacije jim podajo kot uvod v učno uro. Nato učenci 9. razreda ob koncu učnega sklopa predstavijo svoj referat v 5. razredu, kot ponovitev in nadgradnjo znanja. Ob tem pripravijo zanimivo nalogo (učni list, kviz, sestavljanko, kviz »kahoot« …) ter učence animirajo in vodijo skozi reševanje. Glede na to, da se na področje šolstva vztrajno vpeljuje interaktivna tehnologija, veliko pozornosti posvečamo računalniškemu opismenjevanju, ki omogoča zabaven način spoznavanja novih učnih vsebin.

Predstavitev se učenci veselijo in takšno obliko pouka spodbujajo, saj ob tem pridobivajo samozavest, pozitiven odnos do dela, motivacijo za nadaljnje delo, samostojnost, iznajdljivost, organiziranost, širijo svoje znanje in krepijo medsebojne odnose.

Projekt slovesno zaključimo s kulturno prireditvijo ob dnevu državnosti, katere rdeča nit je predstavitev celoletnega raziskovalnega dela, pa tudi krepitev narodne zavesti.

Projekt sva zasnovali učiteljica geografije Mateja Jazbec in učiteljica razredne stopnje Tadeja Udovč.