RANJENA SAMOPODOBA MLADIH – TESNOBNOST BIVANJA V LASTNEM TELESU

Bilo je letos poleti na obali enega izmed hrvaških otokov. Opazujem skupino najstnikov, ki se zabavajo na pomolu v zalivu. Brezskrbno skačejo v vodo, se hihitajo in zganjajo norčije. Fantje se v svojih neustrašnih akrobacijah postavljajo pred dekleti in čutiti je iskrice, ki netijo prve poletne ljubezni.

V skupini je deklica, ki je vidno zadržana. Deluje precej neopazno. Vselej ostaja v ozadju. Redko spregovori. Z rokama objema svoje telo in ga obenem zakriva. Njena drža je sključena, izraža negotovost, strah in zadržanost. Je precej visoke postave in mogoče s kakšnim kilogramom več, kot bi to narekoval za njeno višino preračunani »povprečni« ITM. V žargonu bi rekli, da je »bolj močna«, ne pa zares debela.

Dekle vidno zavrača svoj izgled in lastno telo. Zakriva ga z brisačo, medtem ko se druge deklice brezskrbno nastavljajo sončnim žarkom. Vedno zadnja skoči s pomola. Brisačo vselej odloži čim bližje stopnicam, da lahko pri izstopu iz vode nemudoma ovije svoje mokro telo in ga tako skrije pred pogledi.

Med najglasnejšimi na pomolu je tudi deklica Mia. Ne poznam nikogar iz ekipe, a vem za njeno ime, ker ga vsi neprestano glasno izgovarjajo. »Mia poglej to, Mia, a gremo tja, Mia, Mia, Mia …« Mia je vodja, ki daje zeleno luč za odhod v vodo, za premik na sladoled ali pa bojkotira predloge, ki ji niso po volji. Mia nima postave kot večina deklic na pomolu. Je nižje rasti, njeno telo je hruškaste oblike in precej zajetno. A kot je videti, je to ne moti. In tudi ostalih ne.

Deklica je precej odporna na mnenja drugih, sploh tista, ki so naslovljena na njeno telo. Deluje zelo samozavestno in s tem načinom obnašanja v kali zatre vsak vzgib, ki bi jo lahko prizadel. Nobene kritike ali opazke ne spusti skozi sito pozitivne samopodobe, da bi ta lahko načela njeno dobro voljo, pozitiven odnos do življenja in užitka, ki je vezan na trenutek, tukaj in sedaj.