POMAGAJMO OTROKOM Z ADHD, DA UDEJANJIJO SVOJ POTENCIAL
Šolsko okolje lahko predstavlja velik izziv za otroka ali mladostnika z učnimi težavami, zlasti če ima motnjo pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD). Otroci z ADHD se navadno težko osredotočajo na naloge, težje ohranjajo pozornost in mirno sedijo ter težje nadzorujejo impulzivno vedenje. Učilnica lahko za otroke ali mladostnike z ADHD hitro postane okolje, v katerem vsaka senzorična preobremenitev – hrup v ozadju, pogovor med sošolci, predavanje učiteljev – povzroči, da težje ostanejo osredotočeni, sledijo navodilom in dokončajo šolske naloge.
Ravno zaradi nenehnega bombardiranja z nešteto različnimi dražljaji lahko težje ohranjajo pozornost, zaradi česar otroci najpogosteje izkusijo težave. Že v naravi vsak zvočni ali svetlobni signal, ki odstopa od »normalnega«, otroka hitro pritegne, mu odvzame pozornost, in če bi pri tem počel nekaj, kar od njega zahteva večjo mero koncentracije, bi moral le-to spet pripeljati nazaj. Otroci z motnjo ADHD za stvari, ki jih ne zanimajo, namreč porabijo bistveno več energije in časa kot sovrstniki, ki tega deficita nimajo.
Če to prenesemo na šolski sistem, v katerem vse deluje po linearnem načelu, je lahko to na koncu dneva moteče tako za otroka kot tudi za sošolce in pedagoške delavce.
USTVARITE NOVO ZNANJE – SPOZNAJTE NAJBOLJ MODRE WEBINARJE
Aktualne izobraževalne teme v obliki krajših spletnih izobraževanj so že na voljo! Pridobite kompetence prihodnosti, znanja in veščine, ki pedagoškim in strokovnim delavcem omogočajo strokovno in osebno rast.
Izkusil sem, da je mogoče s pravim pristopom poskrbeti, da te stvari niso več moteče in da lahko problem z vztrajnostjo in delom celo pretvorimo v korist. Za otrokov duševni razvoj, učni uspeh in delovanje v socialnem okolju je namreč bistvenega pomena, da tako starši kot tudi učitelji spoznajo in prepoznajo ADHD.
Sveta simptomatska trojica (impulzivnost, hiperaktivnost, nepozornost), kot jo rad imenujem, otrokom z ADHD pogosto preprečuje učenje na tradicionalne načine. Treba se je potruditi, imeti posluh in voljo, da pomagamo drug drugemu. Težava je lahko namreč s pravo usmeritvijo bistveno manjša kot sicer, obenem pa otroku s primernimi ukrepi zagotovimo lepšo prihodnost, zato je pomembno, da se začnemo o ADHD in drugih vedenjskih motnjah pogovarjati brez predsodkov ter z veliko mero spoštljivosti in sočutja.
Okrepitev znanja učiteljev in staršev o ADHD je temeljnega pomena, saj lahko le s pravim pristopom svojim otrokom nudimo najboljše podporno okolje tako doma kot tudi v šoli.
Matic Novak